Ko pomislimo na Švedsko, nam na misel pridejo mraz, Pika Nogavička, gozdovi, švedske pekovske dobrote, morda tudi rdeče hiške. V prvem tednu oktobra smo tudi dijaki in profesorja Gimnazije Brežice v sklopu projekta Erasmus+ Students’ empowerment through school environment imeli priložnost doživeti to čudovito severno deželo.
Pot nas ni vodila samo do Stockholma, ampak v približno 250 kilometrov oddaljen kraj Mockfjärd, v katerem se je nahajala naša gostiteljska šola. Že prvi dan so nam približali fiko. Gre za neke vrste obvezen odmor v dnevu, ko si Švedi v miru privoščijo topel napitek in eno ali dve cimetovi rolici. Si lahko mislite, da smo v trenutku vzljubili ta običaj. Isti dan smo obiskali tudi tradicionalne kmečke objekte, kjer nas je sprejela komorna skupina violin in nam za dobrodošlico zaigrala nekaj švedskih pesmi, kar je bilo res čarobno doživetje.
Naslednji dan smo se odpravili v kraj Leksand, kjer smo si ogledali njihovo srednjo šolo, predstavili so nam švedski šolski sistem, ki je precej podoben slovenskemu, in nam pripravili fiko. Pot smo nadaljevali proti Naturumu, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in opazovali planjave iglastih gozdov, ki jih občasno prekine reka ali jezero. Popoldne smo preživeli v učilnici, kjer se otroci učijo kuhanja in ker nisi bil na Švedskem, če nisi jedel mesnih kroglic, smo si jih mi pripravili kar sami, skupaj s krompirjem, omako in brusnično marmelado. Razdelili smo se v mešane skupine in kuhali, kar je bila ena izmed zanimivejših in prijetnejših izkušenj tega Erasmus+ projekta in tudi odlična priložnost, da smo se udeleženci spoznali med seboj.
Del tretjega dne mobilnosti smo preživeli pod zemeljskim površjem, saj smo si ogledali rudnik bakra v Falunu in spoznali težko življenje in nevarno delo rudarjev. Popoldne smo preživeli v šoli, natančneje v njeni delavnici. Švedi dajo veliko poudarka na znanje ročnih spretnosti, zato se učenci učijo šivanja, igranja na glasbila in izdelovanja raznih izdelkov iz različnih materialov v delavnicah. Tudi mi smo preizkusili svoje ročne spretnosti in izdelali lične lesene nožičke za maslo.
Četrti dan smo zopet potovali. Tokrat do mesta Borlänge, kjer smo se v znanstvenem centru preizkusili v programiranju robotov in si ogledali film o astronavtih v vesolju. Švedska ekipa nam je pripravila tudi neke vrste sobo pobega. Spet smo se razdelili v ekipe in odgovarjali na vprašanja, odgovore smo pa iskali po celotnem mestu in s tem tudi urili našo orientacijo. Popoldne smo si pa privoščilo fiko v eni izmed kavarnic v tem mestu.
Pet dni hitro mine in napočil je zadnji dan mobilnosti. Naše občutke in doživetja, predvsem pa nova spoznanja smo predstavili vsem udeležencem v obliki PowerPoint predstavitev. Nato smo se posvetili pakiranju in zvečer preživeli še zadnjič nekaj ur skupaj. Vsaka ekipa je pripravila nekaj tradicionalne hrane, ki je značilna za njihovo državo, in demonstrirala njihove tradicionalne plese, tako da smo švedski teden zaključili po estonsko, slovensko, bolgarsko in turško.
Ta izmenjava nam je dala veliko in je bila res nepozabna. Spoznali smo naše vrstnike iz Turčije, Estonije, Bolgarije in Švedske, s katerimi smo spletli prijateljske vezi. Stopili smo tudi ven iz naše cone udobja, saj smo komunicirali v angleščini in se naučili tudi kakšne besede v švedščini. Predvsem smo pa doživeli pravo Švedsko, ki nas je očarala z njeno lepoto, ogromnimi jezeri in dolgimi rekami, urejenimi mesti, prijaznimi ljudmi, racionalnostjo in dobro hrano. Prav gotovo jo bomo zopet obiskali.
Zapisala:
Tjaša Mavsar, 4. C
